Аутор: MilenaS

Vonj jutra
kraljevo
zavaja dan
v odpuščeno –
da ne bi bolelo,
jokalo –
zvonilo tam,
kjer ni zvonov.

Blazine trave z dražem jutra
blestijo v soncu –
zadišijo:
majhna sebi,
čutno polzim vase,
da se kdo ve kje,
približam udarcu dneva –
bo milosten ali surov.

Polja tiho
na soncu ležijo –
občutek svetosti,
kot prvo obhajilo;
razodeto zunaj mene –
komaj verjetno –
zlepljeno z odtisi milosti jutra,
za neizogiben čas trnjevo negotov..

Milena Sušnik Falle – Slovenija
(p.zbirka Prozorni kristali jutra)

Kadar začutim,
kako teža let
samoto veča,
kako neskončno
krivi ravnine
telesa, duše;
obmolknejo besede moje,
ostanejo negibne.

Polna žeje
po daljavah
s stopinjo
za stopinjo,
prestopam mahovino
neizprosnosti časa,
zaman daljšam korake
v večnost, ki je ni…

Neizbežen prizvok tišine…
kot trn vrtnice
v srcu spoznanja,
biserno bolečino krepi;
v vsaki uri
minevanja dneva
se izteka
del vijugastih poti…

Kadar začutim,
kako teža let
rezbari z atomi
ostrine;
poglablja elipse resničnosti;
obraz obrnem k sebi –
dovolj je živeti,
dovolj že dihati…

Milena Sušnik Falle – Slovenija

Za mano
je dan,
ki ga nisem
imela.

Imam večer,
z velikim
loviščem
svojih misli.

Milena Sušnik Falle – Slovenija

Zimsko jutro
klešči votel čas,
prazen kot rokavica
iz snete roke,
vidno prepleten
s temo v svetlobi,
po plahutanju jate črnih vran,
tesnobno zaznan,
neobetaven,
odet v prah
mojih davnih
odljubljenih cest –
razdvojenih
v daljavi,
občutenih v telesu…

Začetek dneva
odpira vrata,
stopam vanj,
bledih ustnic
z ugrizi molka,
razprtih zenic
pričakovanja,
tekanja od ure do ure
do slasti večera –
ponarejeno pozlačene;
jutro modrost dneva,
stopinja iz stopinje,
vsebolj oddaljena,
zaznamovana
kot dovtip rane,
nikoli zaceljene v mojem mesu.

Milena Sušnik Falle – Slovenija

SPREAD OVER HIMSELF

Winter morning
pliers hollow term
empty as a glove
unshackled from the hands
visibly intertwined
with the topic in the light,
after flying flock ob black crows, exciting detected,
not promising,
you go to the dust
my old
once loved roads –
divided in the distance
perceived in the body…

Start date
opens the door,
stepping in it
pale lips
the bites of silence
wide open pupils
expectations
run from an hour to an hour
to delight the evening –
gold-plated counterfeit;
morning the wisdom of the day
degree of degrees,
increasingly away,
marked
as cuts, wounds
never healed in my flesh.

Milena Susnik Falle – Slovenia

PRELUDIJUM

Na danima dalekim
leta vrelog,
ožiljak sećanja …

… tamo,
gde se sunce propinje
do purpurne zore,
gde s imenom
na ustima
trenutci, ne teku više …

PRELUDIJ

Na oddaljenih
dneh vročega poletja
zaznamek spomina…
…na tistem mestu,
kjer se sonce razteza
do rdeče zarje,
kjer se z imenom
na ustih
ustavljajo trenutki…

Milena Sušnik Falle – Slovenija – Pesniška zbirka PROZORNI KRISTALI JUTRA

Samoću ljubiš
polako
kada postaju
mnoge riječi
kanalizirane u šutnju
i mrlja na duši
dobije sliku
bez snova.

Čekanje
na jutro
koje nakon noči
ne užari
kao dodir stvari
na izgubljenom mjestu;
neizvjesnost
u bandažiranju emocija
za novi dan.

SAMOTA

Vzljubiš jo,
počasi,
ko postanejo
mnoge besede
speljane v molk
in pega duše
dobiva podobo
brez sanj.
Čakanje
jutra,
ki po noči
ne zažari,
kot dotik stvari
na izgubljenem mestu;
negotovost
v povojih čustev
za nov dan.

Dvadeseti međunarodni susret pesnika GARAVI SOKAK, Inđija, 2009. (nagrađena pesma)

NA TIHO
Vse moje
steze
prehojene,
zaprašene
do tebe,
nepobrane sreče,
ostajajo same…
Opuščene,
v razpotja
čustev speljane,
sesute zanosa,
precejene skozi mene –
v samoto
zaznamovane…

KRIŠOM

Sve moje
staze
pređene,
prašinom posute
do tebe,
neubrane sreće,
same ostaše …

Napuštene,
u raskršća
osećaja nasukane,
zanosom survane,
mnome proceđene –
samoćom
žigosane …

Milena Sušnik Falle – Slovenija – Pesniška zbirka PROZORNI KRISTALI JUTRA